Vlada Burkine Faso je na seji pod vodstvom predsednika prehodnega obdobja, kapetana Ibrahima Traoreja, sprejela odločitev o uradnem preoblikovanju Brigade prostovoljcev za obrambo domovine (VDP) v polnopravno vojaško enoto. Ta poteza pomeni ključni korak v prestrukturiranju varnostnih sil države, ki se spopada z dolgoletnimi grožnjami oboroženih skupin in terorizmom na svojem ozemlju. S tem korakom bodo prostovoljne enote, ki so prej delovale kot pomožne sile, zdaj tesneje integrirane v uradno obrambno strukturo države. Svet ministrov je na zasedanju v Ouagadougouju obravnaval več poročil o nacionalni varnosti in logističnih potrebah novoustanovljenega vojaškega ranga. Kapetan Traore je ob tem poudaril pomen enotnosti in profesionalizacije vseh obrambnih sil v boju za ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti. Reforma predvideva boljše usposabljanje, opremljanje in poveljevanje, kar naj bi povečalo učinkovitost operacij na terenu. Odločitev o povzdignjenju statusa prostovoljcev odraža stopnjevanje prizadevanj za stabilizacijo države v zahtevnih varnostnih razmerah. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus centralizacije vojaške moči pod neposrednim nadzorom predsedstva, hkrati pa naj bi s tem zagotovili večjo pravno varnost in socialno zaščito za tisoče državljanov, ki so se pridružili boju proti skrajnežem.

Predsednik Burkina Fasa, kapitan Ibrahim Traoré, je v četrtek, 8. januarja 2026, v predsedniški palači Koulouba podelil atribute čina divizijskega generala Célestinu Simporéju. Simporé, ki velja za ključno osebnost v nacionalnih oboroženih silah (FAN), je bil v ta visok čin povišan z dekretom, ki je bil podpisan 30. decembra 2025. Slovesnost poudarja utrjevanje vojaške hierarhije v državi, ki jo vodi prehodna vojaška vlada. Simporé v svoji novi vlogi ostaja eden najpomembnejših častnikov v državi, kjer imajo oborožene sile osrednjo vlogo pri zagotavljanju nacionalne varnosti in stabilnosti. Dogodek je bil organiziran z vsemi vojaškimi častmi in simbolizira zaupanje, ki ga vrhovni poveljnik oboroženih sil, Ibrahim Traoré, namenja vodstvu vojske v trenutnih varnostnih razmerah. Novi divizijski general bo s svojimi pooblastili nadaljeval vodenje operacij in strateško načrtovanje znotraj oboroženih sil Burkina Fasa. Povišanje v čin divizijskega generala predstavlja vrhunec njegove dosedanje vojaške kariere in hkrati odgovornost za nadaljnje soočanje z varnostnimi izzivi v regiji Sahel.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Nove informacije kažejo, da Trumpova administracija nadaljuje z izvajanjem politik, ki vplivajo na socialno varnost, pri čemer se zvezne države soočajo s pomembnimi odločitvami glede programov Medicaid in SNAP zaradi zakonodaje, podpisane lansko leto. Hkrati se pojavlja odpor s strani republikancev v predstavniškem domu glede Trumpovih novih političnih zahtev.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Nicolas Sarkozy se je v torek predal v zaporu La Santé v Parizu, da bi začel prestajati petletno zaporno kazen zaradi nezakonitega financiranja svoje predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Na Madagaskarju je vojaška enota, ki podpira protivladne protestnike, imenovala novega vojaškega voditelja. Predsednik Andry Rajoelina je obtožil poskus nezakonitega prevzema oblasti. Poslanec opozicije je dejal, da je predsednik Rajoelina zapustil državo, potem ko se je elitna vojaška enota obrnila proti vladi.

Vojaki v Gvineji Bissau so se pojavili na državni televiziji in sporočili, da so prevzeli oblast v državi. Do tega je prišlo po poročilih o streljanju v bližini predsedniške palače. Vojska je sporočila, da je predsednik odstavljen po spornih volitvah, kjer sta obe strani trdili zmago.

Predsednik Burkine Faso, kapitan Ibrahim Traoré, bo v petek, 10. oktobra 2025, predal težko bojno opremo ministrstvu za obrambo in nekdanjim borcem. Cilj te donacije je okrepiti operativne zmogljivosti vojske v boju proti terorizmu.

V Mjanmaru so se začele prve splošne volitve po petih letih, ki potekajo pod nadzorom vojaške vlade, medtem ko v državi poteka državljanska vojna. Grčija pa se pripravlja na ključno leto 2026, ki bo služilo kot dolga predvolilna kampanja, zaznamovana z nezadovoljstvom in notranjimi trenji.

Sahelska konfederacija držav (AES) je uradno sporočila, da je vojaško letalo C-130, ki pripada zračnim silam Nigerije, kršilo zračni prostor konfederacije. Incident se je zgodil 8. decembra 2025, zaradi česar je letalo prisilno pristalo na letališču v Burkini Faso. AES je zagrozila z nevtralizacijo vseh prihodnjih vsiljivih letal.

V soboto, 20. decembra 2025, je general Assimi Goïta, predsednik Konfederacije držav Sahela (AES), slovesno predal prapor enotnosti združenim silam AES (FU-AES). Ta simbolični dogodek uradno označuje začetek operativnega delovanja te večnacionalne sile, ki jo sestavljajo vojske Burkine Faso, Malija in Nigra. Predaja prapora pomeni prenos misije zaščite sahelskega prostora na integrirano poveljniško strukturo.

V oktobru in začetku novembra 2025 so državne oborožene sile v Burkina Faso okrepile svoje operacije proti terorističnim skupinam. S povečano operativno učinkovitostjo so odgovorile na sovražnikove ofenzive, pri čemer so bile nevtralizirane številne teroristične vodje, nekatere pa so bile tudi zajete.

Komentator Mahdi Shehu je kritiziral nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, zaradi njegove grožnje o vojaškem posredovanju v Nigeriji pod pretvezo zaščite kristjanov. Trump je Nigerijo uvrstil na seznam držav, ki so posebej zaskrbljujoče glede verske svobode, in trdil, da se krščanstvo sooča z eksistenčno grožnjo, kar pa je nigerijska vlada zavrnila.